Mesec oktober mi prinaša “nalaganje” nove zavesti <3
Zavest, ki je svoj začetek dobila ob moji fizični poškodbi v mesecu maju.
Vendar se je takrat še nisem zavedala, ker je bila v ospredju moja poškodba in dosedanji način oz dosedajnja zavest in miselnost.

Kakšna je bila moja dosedanja zavest in miselnost?

Za telo moram nujno in zelo pazljivo skrbeti, ker je kot porcelan in ga moram čuvati, če želim kolikor toliko dolgo biti na zemlji ter da mi služi.Vsa nekvalitetna hrana ga uničuje.Ne smem dovoliti, da svoje telo filam s čimerkoli razen s tistim, kar ga podpre in nahrani.

Nisem pa se zavedala, da ima telo zelo visoko inteligenco in da mu “delam krivico”, če na svoje telo ne gledam enakovredno kot na vse druge dele sebe.

Dosedaj sem tudi na svoje bolečine in bolezni gledala skozi oči te zavesti, v kateri sem bolečino in bolezen videla kot govorico telesa, da nekaj ni v ravnovesju, da sem sama odgovorna, da sem prišla do te točke in da s spremembo bolezen omejim ter odpravim in sem ponovno zdrava in ok.
Nisem pa se zavedala, da sta bolezen in bolečina mnogo več, kot samo to, nisem se zavedala, da sledim miselnosti, da moje telo MORA biti zdravo (saj pride bolezen, ampak jo zbalansiram in uredim, da imam spet dobro zdravje).

Pa sem se v tem tednu srečala z novo boleznijo.

Prvo sem bila hvaležna, ker sem čutila, da me s tem moje dragoceno telo usmerja, nato je sledil šok, ko je moj mental odkril, da to ni kar nekaj, kar se mogoče lahko odpravi oz da zna biti to kar trajna poškodba.

Ta šok sem doživela kot prebuditev te nove zavesti in ob tem močno začutila pot nalaganja in da je čas, da na svoje telo neham gledati z občutkom oklepanja in da ga moram zadržati ter da mora biti zdravo.
Kar poneslo me je v dvig zavesti višje telesne inteligence.

Kakšna pa je ta zavest, ki se nalaga vame?

Gre za duhovno zavest mojega fizičnega telesa.

Moje fizično telo, ki sem si ga izbrala ob fizičnem rojstvu, me je že čakalo – tako kot tudi tebe, tvoje telo.

Tudi z mojim fizičnim telesom imam sklenjeno dušno pogodbo koliko časa bova hodila skupaj in na kakšen način.

Ne, nikakor ni namen telesa, da mi pač služi, kolikor mi lahko, ampak za to, da sta moje fizično telo in moje duša zelo usklajena ter da moje fizično telo prinese izkušnje, ki so v dogovoru z mojo dušo.

Ne glede na to, da ne morem reči, da živim zdravo, ker ne in ker mi to nikoli ni bilo bistvo in ker moje fizično telo ne potrebuje takšne izkušnje.

Seveda ima vse to, kar sem dosedaj živela, pomen, ima pa telo mnogo večjo inteligenco, kot sem si sploh upala predstavljati.

Moje telo ima svojo vidoko duhovno plat usklajenosti tako z mojo dušo, kot tudi z mojo potjo.

In ne, telesu ne delam “škode” namerno z vsem načinom življenja, ampak zato, ker je to moja izkušnja in ker niakor ni namen mojega telesa, da mi celo življenje služi zdravo oz da se celo življenje trudim izobljašti svoje zdravje in živeti zdravo.

Ne, nikakor.

Ta dvig zavesti me vodi v prepletenost duše s fizičnim telesom in mi dosedanji zelo zemeljski pogled odpira navzgor v prepletenost zemlje in neba.

S celotnim fizičnim telesom čutim nalganje te zavesti in informacije o tem, da moje fizično telo ni zgolj usmerjeno v svojo minljivost ter da tako moja duša, kot moje fizično telo skupno potrebujeta vrednost bolezni in bolečine, ki je mnogo širša, kot zgolj to, da nas telo opozori preko tega.

Moje fizično telo vsebuje vse informacije kdaj bo prišla bolezen, bolečina in za telo to nikakor ni šok – šok je bolj ali manj mentalne narave, ker se oklepamo svojega telesa in mu skoraj ne dovolimo, da bi prišel v stanje bolezni.

Kako se običajno odzovemo na bolezen?

Najprej šok, nato strah in nemoč ter miselno vprašanje: se da to odpraviti ali je to nekaj trajnega?

Ampak to je bolj ali manj miselna reakcija na samo bolezen/bolečino, ker telo je ob tem popolnoma ok in ker ima veliko moč regeneriranja (ob tem mu seveda lahko zelo pomagamo), lahko marsikaj zbalansira, tisto, kar se ne da, pa sprejme kot del sebe.

Naše telo je izredno inteligentno!

Bolj, kot sem si predstavljala.

Nosi v sebi tako zavest bolezni, kot tudi zavest minljivosti, ampak se temu ne upira, ker točno ve koliko časa in kako bo šla pot naprej.

Bolezen ni nič katastrofalnega skozi oči telesa, ker ima neverjetno moč prilagodljivosti ter da se ne upira v prazno.

In to je samo delček te duhovne zavesti mojega fizičnega telesa, katerega “nalaganje<2 še ni zaključeno, vendar pa je v zaključni fazi in dobiva svoj epilog prav skozi mojo bolezen (beri: okvara srednjega ušesa na obeh straneh), kjer čutim, da me čaka še nekaj stopničk te nove zavesti.

Več o tej zavesti, ki prihaja tudi iz Avalona, pa delim s tabo kmalu.