V našem telesu se prepletajo magične sile, ki so nam lahko v pomoč, ali pa tudi ne. Najbolj je to razvidno pri vsakdanjih malih ali večjih odločitvah.

Kako se odločiti? Koga poslušati?

Najbolj enostaven odgovor je sebe. Ampak kaj, ko je pa toliko različnih usmerjevalcev v nas, da lahko nastane cel kaos znotraj nas in smo še bolj zgubljeni.

Pot duše je dokaj skrivnostna, ampak vedno vodi v smer, kjer nas čakajo prijetne ali manj prijetne lekcije. Zato je prav vsaka izbira prava, saj je vedno v sklopu naše celotne življenjske in dušne poti. Vedno se vse zloži v celoti, četudi ne razumemo ali mogoče še celo obžalujemo odločitve.

Na prvem mestu je sproščenost in prav sprejemanje tega, da je vsaka odločitev prava😊

Za lažje spoznavanje sebe pa je tu še tisto, kar se odvija znotraj nas:

-intuicija je tihi glas, ko preprosto veš in čutiš, kaj moraš storiti in kako se odločiti. Intuicija je zelo povezana z našo dušo in vodi v smer le-te. Vendar pa to ne pomeni, da svojo odločitev razumemo- le vemo, da to moramo storiti. Intuicija je občutek, ki prinaša mir.

-ego deluje na nasprotni strani: sad ega je boj in vodilo, da se za nekaj moraš boriti in da nekaj moraš imeti. Ego si rad stvari ali ljudi prilasti. Vedno vodi z besedico hočem in na zelo agresiven način želi uveljaviti svoje ter se boriti za tisto, kar naj bi mu pripadalo.

-strah sledi intuiciji in se oglasi, da bi naredil kaos ali zmedo ter s tem spodbudi ego, da nastopi. Strah se pojavi v obliki skrbi ter grizenja po telesu takrat, ko nekaj vemo, da želimo(ne hočemo, ampak zgolj čutimo nežno, da si to želimo) storiti. Strah spodbudi občutke krivde ter k temu, da bi v dani situaciji morali biti previdni, medtem ko intuicija te previdnosti ne pozna, ker ve, da je pot prav in potrebna za našo dušo.

Zaradi zgornjih dejavnikov in naših notranjih gostov, odločitve nikakor niso enostavne, vendar pa imamo vedno možnost izbire, da izberemo tisto, kar čutimo kot najboljše možno.

Poleg tega je tu še naš razum in naši notranji vodniki. Meja dušne izbire se začne, ko damo poudarek na čutenja(vendar pa tudi vsa čutenja niso vedno jasno vodilo, ker lahko prihajajo tudi iz preteklosti ali našega ranjenega otroštva-ta čutenja se največkrat od čutenje sedanjosti razlikujejo v tem, da tega ne čutimo kot resnico, saj prihajajo iz ozadja našega razuma in jih ne čutimo skupaj z mirom in jasnim vedenjem, da je to to) in naš razum, ki je močno povezan z egom, nima več vpliva nad nami.

Leta raziskovanja pa nam prinesejo jasnost, da lažje prepoznamo kdaj nam kdo govori. In takrat odločanje postane lahkotno 😊

Zato se obrni iz zunanjega sveta v svojega notranjega in si skreiraj lahkotnost😊