Duša in srce sta neposredno povezana, a vseeno ločena. Duša je neumrljiva in del nas, medtem, ko je srce del fizičnega telesa.

Duša je tista, ki nosi s sabo vzorce in načine delovanja, medtem ko srce naprej podpira fizično telo in šele nato nudi podporo in sledi duši v njenem razvoju. Vendar pa se razvija samo duša, ker ima večdimenzionalni prostor, medtem ko srce sledi le poti duše in ostaja v fizičnem nivoju.

Srce je zapisano fizičnemu telesu, zato z njim tudi zaključi življenje na zemlji, medtem ko duša preide v nov obstoj in se loči od srca.

Prav zato je poudarjeno ob smrti, da nas je nekdo zapustil- ker se prekine srčna povezava medtem ko duša živi naprej in smo na dušnem nivoju smo še vedno povezani in lahko komuniciramo.

Najbolj nam je poznan nivo srca, ker ga z razumom lažje dojamem, medtem ko se nivoja duše nikakor ne da zajeti v okvirje.

Slediš torej srcu ali duši? Srce najbolj zaznava čustveno dimenzijo obstoja in zato se okrog njega lahko nabere teža in različni pritiski, medtem ko duša tega ne zaznava na tak način, ampak bolj lahkotno in v smislu lekcij danih občutkov. Duša se razvija in spusti občutke, medtem ko srce ohrani srčne rane, le zaceljene.

Duša pozna vse odgovore in tvojo pravo pot, medtem ko srce temu pritrdi in sledi, ni pa samostojno, da bi lahko odkrilo pravo pot. Ko torej čutiš, da si na pravem mestu, slediš duši. In kdaj srcu? Ko te vleče na določene točke in k določenim ljudem in te le usmerja, duša pa ob tem točno ve😊

Srce te z občutki lahko vleče navzdol, medtem ko gre duša vedno navzgor.

To se pozna tudi v partnerskih odnosih: ko si izbereš srčnega partnerja, je odnos bolj zakompliciran in zahteven, medtem ko je dušni partner tisti pravi, kjer tudi je lahkotnost in veš, da je to to ter si srečen in izpolnjen.

Splača se povezati s svojo dušo in živeti iz globine, saj je tako življenje res polno 😊