fbpx
Kaj je “pozitivnost”?

Marsikdo mi pravi: kako si ti pozitivna.

Hm ja… Sem, ampak ne na tisti tipičen način, v katerem to pozitivnost potrebujem, ampak gre zgolj za način delovanja.

Kaj je tisto, kar mene podpira, kar mene “drži”, ko sem v kaotičnih situacijah in v trenutkih, ki sicer za moj um nimajo smisla?

Najprej zavest, da sem duša – ne gre za način miselnosti, ampak dejansko za to, da je ta zavest globoko v meni in aktivirana in zato me vedno znova usmeri v to.

Naslednja je zavest realnosti: preleta prijaetnih in manj prijetnih situacij kot del enosti – to zelo močno vpliva tudi na to, da se v bolj zahtevnih situacijah ne pojavi miselnost žrtve ali krivičnosti.

Kot tretja najbolj pomembna pa je zavest odgovornosti – ampak ne odgovornosti v moji glavi ali prepričanja, ki bi me vodila v to, da moram biti odgovorna za svoje življenje, da ne smem čutiti, da sem žrtev ali da ne smem misliti “negativno” – ker to enostavno zaradi zavesti, ki leži globoko v fizičnem telesu, niti ni potrebno oz se ne pjavlja v množični obliki, da bi se morala dvigovati ali iskati rešilne bilke ali “pozitivno” miselnost.

Aktivacije vseh teh treh zavesti (v obliki iniciacij) so v meni pustile tako velik pečat, da je to tisto, kar me notranje vedno vodi.

Obenem pa tudi povezanost uma z intuicijo in dušo pušča globoke sledi, saj moj um ne kreira več toliko “dramatičnih” zgodb in prav tako ne izbira več misli, ki niso ravno v podporo.

Kaj je torej razlika med “pozitivnostjo, ki rešuje življenja” in med načinom življenja, ki deluje pozitivno?

V prejšnjem blogu tule, sem pisala nekaj več o tako imenovani pozitivnosti, ki jo marsikdo potrebuje kot upanje, kot roko, ki ga pelje naprej ter kot točko varnosti, zaradi katere se lahko premakne naprej.

Vendar pa ta “pozitivnost” ni temelj, ki bi ti omogočil sproščenost – ker dejansko ti “rešuje” težo, ki jo nosiš s sabo in če ostajaš pozitiven, ne razmišljaš o vsem težkem, kar se ti dogaja ali te “rešuje” pred tem, da bi se ti zgodilo kaj bolj zahtevnega…

Vprašanje je, kako imaš usmerjen pogled ob uporabi te pozitivnosti, ki te rešuje? Zmoreš biti sproščen/a v težjih trenutkih brez da bi te posrkalo vase? Nosiš v sebi zaupanje, da je v težkih situacijah vse točno tako, kot mora biti? Čutiš v sebi življenje predvsem takrat, ko si v bolj zahtevnih situacijah in se popolnoma sprostiš sredi njih?

Drugo pa je način življenja, ki izgleda pozitiven oz ki ga vidimo kot pozitivnega.

To je način življenja, v katerem nisi žrtev, ampak se notranje (ne v mislih) zavedaš svoje odgovornosti. Poleg tega si stalno usmerjen v ravnovesje ter predvsem misli, ki so del samopomilovanja, ne pridejo več blizu 🙂

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.