fbpx
ZAKAJ TI PRIČAKOVANJA POBEREJO VSO MOČ?

Pričakovanja so velik element uma, ki mu nudijo varnost in udobje ter ki jih potrebuje prav zaradi tega, da se zna usmeriti ter navidezno okviriti sliko samega poteka.

Kaj se zgodi, ko naš um ustvarja pričakovanja?

V ozadju se skriva strah, da bi želeli imeti nadzor nad izidom same situacije, ki ga um navidezno ustvari s pričakovanji in čakanjem, da se izide tako, kot um predstavlja sliko realnosti.

Vendar pa največkrat to ni to in se pričakovanja ne izpolnijo, ker so lahko preveč nerealna ali pa predstavljajo neko “izkrivljeno” sliko. Zatem sledi razočaranje, jeza itd. Sama izkušnja pričakovanj prinese izkustvo marsikaterega občutka, obenem pa lahko poveže z otroškim načinom delovanja – otrok ne čuti, da ima moč v sebi in obenem ga vodi “odvisnost” od staršev, saj so oni tisti brez katerih ne more in ne zna živeti in jih potrebuje za svoj obstoj, za svojo varnost.

V odrasli dobi pa pričakovanja z občutki majhnega otroka, osebo vodijo v to, da se v določeni situaciji opira na umsko skreirana pričakovanja ter s tem, ko jih ustvari, jim preda svojo moč v njihove roke (ker ne zaupa vase, ker se ne počuti varno v sebi ne glede na izid itd) ter jim s tem sporoča: jaz ne zmorem sam/a, jaz ne znam sam/a, zato mi pomagajte…

Pričakovanja niso ravno energijsko bitje, ki bi nam lahko pomagala doseči nekaj ter da se naša želja izpolni.

Zato po podanih pričakovanjih zelo velikokrat pademo na realna tla razočarani (ker se določena oseba ni odzvala tako, kot smo si želeli, ker nismo naredili nekaj tako in toliko, kot smo si želeli…)… Vsaka takšna izkušnja nam lahko pomaga, da postanemo bolj realni ter da si dovolimo z umom videti realno sliko ter da ustvarjamo neke iluzije, kako svet in življenje delujeta in navsezadnje, kako mi magično delujemo…

Pričakovanja so nekakšen podaljšek naših želja – skrito orodje, ki ga naš um uporablja za tako imenovano manifestacijo. Vendar pa jih precenjujemo, saj nam ne morejo pomagati izpolniti želje.

Zato je pomembno, da zavestno začnemo opuščati pričakovanja ter se začnemo usklajevati z realnim življenjem prav takšnim, kot je. Ko smo sposobni zavedati se, da sami nismo popolni ter da sprejememo svojo realnost in svoj način delovanja takšen, kot je, ne potrebujemo več ustvarjati iluzorne slike s pričakovanji.

Pričakovanja so zato tihi ubijalec duše – duša hodi svojo pot na svoj način. Niti dve osebi ne delujeta enako. V primeru, da si ustvarjamo pričakovanja, da bomo skozi neko izkušnjo šli hitro in enako kot drugi, naša realnost pa kaže popolnoma nekaj drugega: da se zapletamo, da gremo res zelo počasi itd, sledi izjemno trd padec na realna tla, ki povzroči, da sebe še bolj zatiramo, da sebe kaznujemo, ker nismo šli po pričakovanjih ter ker nismo dosegli tistega, kar smo si želeli. Medtem pa naša duša točno ve, kaj potrebuje in kakšno pot bo hodila, kaj zmore in kakšno izkušnjo potrebuje.

Proces izpuščanja pričakovanj, je pot, ki zahteva zavestno hojo usklajevanja z realnostjo tako sebe, kot življenja.

Ko se začnemo zavedati, kdo smo in kako delujemo ter si dovolimo, da živimo na tak način, začnemo sprejemati svojo moč nazaj. Niso več pričakovanja tista, ki določajo naš način delovanja in tega kdo smo. Obenem pa zmoremo biti bolj ljubeči do sebe ter ne delujemo več na način, kot so se do nas obnašali naši starši in okolica, ampak se zavedamo tako svoje vrednosti, kot tudi sprejemamo svoje tako imenovane pomankljivosti (ki pa to dejansko niso).

Več o soočanju s pričakovanji, o grajenju odnosa do sebe ter o usklajevanju realnosti sebe in svojega življenja, pa v moji novi delavnici Vzemi svojo moč nazaj, ki se začne že kmalu.

V spletni delavnici bomo razreševali odnos do sebe, kot tudi odnose drugih do nas, ki so nas zaznamovali.

Če čutiš, da je program ravno pravi zate, se oglasi na info@prisluhni-sebi.si za uvodni pogovor.

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.